Priznam, sama sem še nekaj let nazaj mislila, da je za Valentinovo nujno nekaj podariti in v zameno tudi nekaj prejeti. O teoriji daru in vračanju daril sem že pisala tukaj, a tokrat bi se rada osredotočila na nekaj drugega. 

Družba, mediji, vse kar nas obdaja namreč, je usmerjeno v to, da za valentinovo pa ja nekaj moramo podariti ljubljeni osebi. Tako ji povemo, da nam nekaj pomeni.

Meni se je to v času gimnazije zdelo sila pomembno. Iskanje popolnega darila in nato čakanje ali bo presenečenje uspelo.

Tak zgled sem dobila od prijateljev in ljudi, ki so me obdajali. Takrat še nisem bila tako samozavestna s svojimi dejanji kot sem zdaj 🙂

Pa vendar me je izučilo. Ne to, da presenečenje ni uspelo. Vedno sem bila izvirna z darili. Večinoma sem pripravila kaj sama, a vseeno sem se začela spraševati zakaj pravzaprav na ta dan?

Je datum tako pomemben?
Kaj pa ostali dnevi?

S Simonom sva že nekaj časa skupaj in ravno zato, ker sva odraščala skupaj lahko rečem kaj meni pravzaprav največ pomeni.

Ne vrtnica, ki mi jo je prinesel, ampak dejstvo, da mi pomaga kadarkoli to potrebujem. Tega sem se sploh zavedla ob rojstvu Mojstra, ko mi je zelo pomagal predvsem kar se tiče spanja in uspavanja. To, da lahko spim mi več pomeni kot katerokoli darilo 🙂 To je darilo.

Torej, kaj pravzaprav želimo?

Darilo na valentinovo ali dejanja nekoga, ki nas bo na to da nas ima rad, opominjal tekom celega leta.

Vesela bom komentarja kaj pa ti rad/a podariš za valentinovo, ker se vseeno zavedam, da je to tako razširjen praznik, ko se obdarujemo. Sama imam najraje rada aktivnosti in doživetja, ki jih najdeš tukaj.

Ne pozabimo na to, da osebi pokažemo, da jo imamo radi tekom celega leta, ne samo na tisti dan, ki nam ga narekuje potrošniški trg.