Na začetku svoje poti življenja z manj odpadki sem bila prepričana, da največ kar lahko naredim, je nakupovanje živil brez pakiranja.
To sem verjela nekako skoraj leto dni od začetka intenzivnega zmanjševanja odpadkov v našem domu. Začela sem nakupovati s svojimi vrečkami iz blaga. Nadaljevala s posodicami. Plastičnimi in steklenimi. Kar sem pač imela doma, sem uporabila. To je eno od osnovnih načel življenja brez odpadkov. Uporabljati sem začela steklenice in kantice za nakupovanje detergentov, alkoholnega kisa in živil v tekoči obliki.
Sčasoma sem našla skoraj vsa živila brez embalaže. Juhu, počutila sem se zelo uspešno.
Določena živila sem zamenjala za bolj zdrava in začela sama občasno pripravljati namaze, namesto nakupovanja tistih procesiranih iz trgovine. Nisem pa se zavedala nečesa zelo pomembnega. Ob prebiranju objav o varovanju okolja, sem naletela tudi na tiste kako gojijo različne sadeže in živila v tujih deželah in jih nato pripeljejo k nam. Ne samo, da so ti sadeži pogosto obrani preden dozorijo, obdelani s kemikalijami, da zdržijo »sveži« do nas, se dogaja še marsikaj preden pridejo do naše kuhinje. Kvinoja, ki jo pridelujejo tudi v Peruju, je postala precej dražja, kot so tega vajeni prebivalci te države. Cena je zaradi visokega povpraševanja iz tujih držav narasla in posledično si je veliko ljudi, iz krajev pridelave tega živila, ne more privoščiti.
Vse je povezano s povpraševanjem. Sama se tako velikega vpliva na okolje nekaj let nazaj nisem zavedala. Z veseljem sem uporabljala avokado v namazih, tortah in drugih jedeh. Več kot nečesa kupujemo, več bo tega na trgu. Logično. Kjer je povpraševanje, tam je ponudba.
Ustavila sem se.
Nehala sem nakupovati avokado, ker ne samo, da to ni naša lokalna hrana in prepotuje dolgo pot do nas, a zaradi gojenja avokadov prihaja do izsušitve področij, kjer jih gojijo. Avokadovec namreč potrebuje velike količine vode za rast teh, sadežev, ki so tako pogosto fotografirani in preplavljajo splet. Posledično to pomeni manj vode za tamkajšnje prebivalce in za življenje drugih rastlin in živali.
Verjamem, da je pomembno ravnovesje.
Pomembno je, da jemo čim bolj lokalna in sezonska živila. Najbolje pa, da so ta tudi nepakirana.
Zavedam se, da podobna zgodba velja za banane, kakav in še marsikaj. Zato se trudim, da izvem čim več in nekaj spremenim. Najprej pri sebi. Nato pa z zgledom pokažem še drugim.
Vesela bom tvojega mnenja in tvojih k orakov za Planet. Pohvali se s svojimi koraki in uporabi #KorakiZaPlanet.
