Največ odpadkov kupimo in dobimo.

Kupimo jih z ovoji in embalažo pri nakupovanju živil. Kupimo jih z izbiranjem izdelkov v embalaži, ki so uporabni le kratek čas, nato pa jih zavržemo. Večina teh odpadkov je nekoristnih in končajo v zemlji ali gredo v sežig.

Kako se jim lahko izognemo?

Morda nenavadno, a način, da bomo v dom prinesli manj stvari in posledično manj odpadkov je, da se pred nakupom izdelka vprašamo ali to stvar resnično potrebujemo. To ne pomeni, da čutimo, da to stvar potrebujemo, da zadostimo določenim čustvom. To naj bo  povsem racionalna odločitev. Po nakupih se odpravimo, če nekaj potrebujemo ali vnaprej vemo, da bomo to stvar potrebovali. Tako se lahko organiziramo, pripravimo seznam in se odpravimo po nakupih v fizičnih trgovinah ali tistih na spletu. To pomeni, da bomo zapravili manj. Bistveno manj, kot če nakupujemo brez seznama in nas mimogrede nek izdelek premami in tako kupimo nekaj dodatnega,  saj to pa res »nujno potrebujemo«.

Rečemo si: »Ne, tega ne potrebujem.«

Pogosto nakupujemo, ker želimo zadovoljiti čustveno potrebo. V tem primeru lahko namesto nakupovanja oblačil, povabimo prijateljico na sprehod, na predstavo, na čaj. Ni potrebno, da ustvarjamo dodatne odpadke zato, ker čutimo neko praznino in jo želimo z nakupovanjem stvari zapolniti.

 

Zavrnemo vse česar ne potrebujemo.
Tistega, česar ne kupimo ali vzamemo,
nam ne bo treba zavreči.

To ni povezano samo z nakupovanjem. Na sejmu dobimo balone in letake. Doma nas pričaka poln nabiralnik reklam. Na konferenci zagledamo blokec in kemični svinčnik. Seveda ga vzamemo, čeprav jih imamo doma še veliko. Mimogrede, vsi ti poceni izdelki, ki jih vzamemo so običajno nekvalitetni. Vsaka stvar, ki jo vzamemo ali sprejmemo, ustvari povpraševanje po še več nekvalitetnih izdelkih.

Primer konference, kjer sem se izogibala odpadkom najdeš spodaj.

Kako že danes začnemo z zavračanjem

Z zavračanjem plastiki za enkratno uporabo, kot so pribor, krožniki, plastenke, slamice in podobno ne podpiramo spuščanja kemikalij v našo prst, v prehransko verigo in posledično v naša telesa.

Tako že ob naročanju pijače rečemo, da ne želimo slamice. Uporabimo svojo jeklenko ali stekleničko. Na festivale ali sejme nesemo svoj krožnik in vilico. Sama imam sicer raje inox posodo in spork*, a bistvo je, da zavrnem izdelke za enkratno uporabo.

Zavračanje nezaželene pošte je pogosto, ko z nalepko na nabiralniku opozorimo, da ne želimo reklamnih letakov. Večina jih tako ali tako vrže v smeti, medtem ko lahko reklamne letake najdemo tudi na spletu. Tako prihranimo drevesa, svoj čas in trgovčev denar.

Zavračanje zastonjskih drobnarij, kot so mini čokoladice,  toaletni izdelki v hotelskih kopalnicah, darilca za goste na zabavah, darilne vrečke na konferencah je večini zelo težko.

Če so pa zastonj!

Pa so res?

Večina teh daril je cenenih in nekvalitetno narejenih. Hitro se uničijo. S tem, ko jih vzamemo, dajemo vedeti, da želimo, da se uporabi še več nafte,  da se še naprej izkorišča poceni delovna sila v slabih delovnih pogojih in želimo še več proizvajanja smeti.

Zavračanje ni enostavno.

Tega se zavedam tudi sama. Ko ti nekdo nekaj podari oziroma želi dati v roke na dogodkih, smo navajeni to vzeti. Čeprav vemo, da tega ne potrebujemo. Ne pristopimo do osebe in raje pogledamo kaj piše na tistem letaku in vzpostavimo osebni stik. Ne. Raje vzamemo še en kos nepotrebnega papirja, ga na hitro pogledamo in zavržemo.

Verjetno jutri še ne bo tako enostavno zavrniti vsega kar nam bo ponujeno.  

Predvsem kar se tiče darilc in popustov. Gre za stvar navade sprejemanja letakov, stvari in darilc. Za zavrnitev potrebujemo močno voljo. Začne se z razmišljanjem o problemu nezavrnjenih predmetov, ki jih doma pravzaprav nimamo kam dati ali pa bodo kmalu romali v smeti.

Proces, ki lahko traja nekaj časa, da bomo dovolj pogumni, da rečemo: »Ne, hvala«.

A roko na srce, kmalu boste začutili olajšanje, saj z  zavračanjem vidimo ogromno pozitivnih učinkov.

Zavračanje stvari pomeni manj stvari, ki jih ne potrebujemo. To pomeni tudi manj časa za pospravljanje, shranjevanje in urejanje teh stvari. To pomeni več časa zase in za svoje bližnje.

Z zavračanjem v vseh teh letih življenja z manj odpadki, sem opazila, da vplivam na proizvajalce in trgovce. Trgovci s začeli dodajati izdelke brez embalaže, na sejmih ne ponujajo klasičnih letakov in bombonov, ampak izkušnje. Več o tem pa kdaj drugič.

Namesto nakupovanja embalaže, ki jo vržemo po kratkem času uporabe v smeti, potrošniki z denarjem volimo in vplivamo. Izdelovalcem in prodajalcem povemo česa si želimo. Damo vedeti česa si želimo več in česa manj.

Morda korak dalje o zavračanju in sprejemanju daril.

Večkrat dobim vprašanje kako povedati česa si želimo oziroma česa si ne želimo za darilo.

O tem sem govorila v zgornjem videu, kjer sem povedala kako napisati vabilo, da bo čim manj odpadkov tudi pri darilih.

*inox posoda in žlivica sta dva pripomočka, ki ju jaz redno uporabljam. Inox posodo najdeš tukaj, medtem, ko žlivico najdeš tukaj.
S kodo maminavrtu imaš 10% popust.

Zapri