Celulitis obraza ali kako sem pristala v bolnišnici

Najprej hvala vsem za podporo, ki ste mi jo dali prek družbenih omrežij, klicev, sporočil in obiskov v bolnišnici. Ni zaman, da rečemo, da v nesreči spoznaš prijatelje oziroma komu resnično nekaj pomeniš.

Pred malo manj kot tednom dni sem se vrnila iz bolnišnice, kamor sem šla dan za tem, ko smo odšli na morje. Vzela sem si pet prostih dni kljub sezoni, ko imam največ dela s pikniki. Delo, to me je privedlo do tega, da sem rabila “počitek” v bolnišnici.

Vedno sem bila presenečena kako je lahko nekomu dolgčas, od kje ljudem čas za branje knjig v prostem času. Jaz sem vedno izkoristila čas. Kakšen dolgčas nekaj. Kaj je to?

Pri meni se vedno nekaj dogaja zato brez dela oziroma nekega dogajanja pravzaprav ne znam živeti. Imam službo in hkrati delam tudi brezplačno. Pri brezplačnem gre za neke vrste aktivizem (čeprav še vedno premalo kot bi si želela) je tudi ta stran in YouTube kanal Mami na vrtu. Tukaj želim pokazati ljudem naj peljejo svoje otroke ven, v naravo, na vrt, spoznati Slovenijo. Hkrati želim pokazati kako se da živeti z manj odpadki.

Želim pokazati in povedati toliko stvari, a na koncu me zmanjka. Zmanjka ur v dnevu. Vsega ne morem pa čeprav si to želim. Moja motivacija je po neprespanih nočeh (ja, Gasilec naju še vedo zbuja) montaža videov, ki jih imam še za uredit.

In grem! Vstanem in akcija naprej.

Nazaj k bistvu!

Veliko idej, premalo časa. Slab imunski sistem in rana (očitno mozolji, ki sem jih imela od vsega stresa) ter bakterija predstavlja rezultat celulitis obraza.

Najprej je bila prisotna bolečina od bezgavk, mimo senc in vse do čela. Kasneje pa je začela zatekati desna polovica obraza, z ušesom vred. Kasneje še vratom. Poleg grozne bolečine sem imela še vročino in mrzlico. Da o blodnjah ne govorim. Zaprla sem oči in odvrtel se mi je film. Nore slike vsega možnega. Od poslovnih idej do scenarijev za najbolj zanimive filme 😀

Še sestra se je smejala v zdravstvenem domu, da celulit ni edina težava. Celulitis je!

Sprva niso vedeli kaj točno mi je. Je to šen, celulitis, mogoče kaj drugega.
Po sprejetju na infekcijski kliniki (imela sem tudi visoko vročino in mrzlico) dobim antibiotik in nekaj za zbijanje vročine ter napotnico za ORL kliniko kjer so izključili druga (gnojna) vnetja.

Kaj pravzaprav je celulitis obraza? To je infekcija kože in podkožja. Nastane lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje je na spodnjih okončinah ali obrazu. Glavne značilnosti celulitisa so rdečina, občutljivost na dotik ter pogosto vnetje limfnih žil in bezgavk. Koža je vroča, rdeča in otekla, površina pa pogosto spominja na pomarančni olup (pomarančasta koža).Nastanejo lahko tudi manjši mehurčki in večje bule, ki počijo in lahko včasih za sabo pustijo odmrlo tkivo. Povišana telesna temperatura, mrzlica, pospešeno bitje srca, glavobol, znižan krvni pritisk ) in delirij se lahko pojavijo nekaj ur pred kožnimi spremembami, vendar večina prizadetih ne izgleda bolno. Prisotno je povišano število belih krvnih celic (levkocitov) v krvi.

Pridem nazaj in izvem slabo novico, da ostanem notri, saj se bojijo, da bi šla lahko oteklina na možgane ali dihalne poti. Izvedela sem še slabšo novico, da ni prostih postelj zato bom prespala na hodniku. Nisem bila edina! Veliko naj je bilo takih brez prostora na oddelku. Dve noči sem prespala na hodniku, čez dan v dnevni bolnišnici. Ponoči jo zaprejo in prestavili so nas na hodnik. Tam sem šele spoznala kako je lahko hudo. Ljudje po kapi, z različnimi boleznimi, starejši dementni ljudje, ki ne vedo točno kje pravzaprav so. Postalo me je bolj strah zanje kot zase.

Do jutra mi je zatekla še leva polovica obraza. Sicer ne toliko kot desna, ampak bolel je vsak dotik. Čutila sem ogromno vode in pritiska v obrazu in glavi. Še lasišče me je bolelo. Zdelo se je, da gre na slabše, kljub antibiotikom, ki sem jih dobivala v žilo. Vedno manj sem videla, saj so bile zatečene tudi veke. Vsake toliko sem si ar veko privzdignita, da sem bolje videla. Občasno me je hecal tudi sluh, saj je bil občutek, kot, da se mi zapira sluhovod.

Po dveh dneh so me prestavili na Dermatovenerološko kliniko in prvič sem se vozila z rešilnim vozilom. Tam je šlo stanje na bolje. Sicer mi je zaradi otekline popokal nos in nastala je grda rana, ki se mi celi še danes.

Ne glede na vse, šlo je na bolje, imela sem svojo sobo in vsak dan obiske.
Aja, pa internet in čas za počitek.

To sem rabila, počitek 🙂
Sicer še nisem 100-odstotno zdrava, sem pa veliko bolje.

Naslednjič grem pa raje kam na počitnice preden “izgorim”. Še vseeno verjamem, da je to povezava okužbe in stresa. Temu se bom v bodoče izogibala.


Imaš kakšno idejo kako? Razmišljam o kakšnih termah v Sloveniji 🙂

P.S.: Hvala vsem osebju UKC Ljubljana, ki se ne glede na pritožbe, včasih res nehvaležno obnašanje pacientov in razmere, obnašajo tako skrbno in vztrajajo!
Hvala!


Dodaj odgovor