Letno zavržemo povprečno 64 kilogramov hrane. Na prebivalca!

Ko tako razmišljam, koliko je to hrane, koliko ljudi bi s tem nahranili, namesto, da je hrana tako neenakomerno razporejena, se mi zdi, da se delamo norca.

Ja, sem kritična in tega me ni sram. To mi daje motivacijo, da delam na tem, da sem boljši zgled za svoja otroka. Posledično pa z objavami tudi za vse, ki mi namenite čas, da si preberete ali pogledate moje video vsebine.

Odpadki so nekaj, o čemer pogosto govorim, o zavrženi hrani pa premalo. Nesmiselno se mi zdi, da kupujemo hrano, jo  zavržemo, nato pa ponovno plačamo odvoz in predelavo odpadka, ki to prvotno nebi smel biti!

Zato sem se odločila, da v sodelovanju z Lidl-om pri projektu Hrana ni za tjavendan pripravim nasvete, kako je lahko zavržene hrane manj. Ta projekt mi je dal ogromno! Začela sem razmišljati o hrani, ki jo zavržemo v Sloveniji in svetu, o hrani, ki jo zavržemo v gospodinjstvu in javnih ustanovah. Dal mi je zagon in nadaljnjo motivacijo, da se bom borila, da bo teh odpadkov, ki to ne bi smeli biti, manj!

 

Kako pa lahko to naredi vsak posameznik v svojem domu?

 

1.Kupujem toliko, kot potrebujem.

To se sliši smešno sploh v času, ko nam stalno primanjkuje časa in želimo narediti zalogo živil, ki nam bodo čim dlje služila. Glede na moje izkušnje je bolje, da kupujem toliko, kot bomo porabili v enem tednu.  Navadila sem se, da konec tedna nakupujem manj svežih živil,  saj gremo takrat pogosto na izlet ali k starim staršem mojih otrok.

2. Primerno shranjevanje živil

bistveno vpliva na to, koliko časa bo živilo užitno. Jabolka vplivajo na hitrejše zorenje, zato živil ne dajemo v bližino jabolk, če želimo, da ta dlje ostanejo sveža in ne pričnejo gniti. Poleg tega shranjujem živila v kozarce in posode. Tako imam jasen pregled nad količino živil, ki jih še imamo. Nakupovanje opravim v svoje vrečke in živila, kot so  oreščki, doma pretresem v steklen kozarec, ki ga nato zaprem in postavim na polico.

3. Nakupovanje z (mobilnim) seznamom

se je izkazal za odličen sistem nakupovanja živil, ki jih potrebujemo v našem domu. Oba s fantom imava v mobilni aplikaciji dostop in pregled nad seznamom, kjer dodajava živila, ki jih je potrebno kupiti. Med nakupovanjem hitro in enostavno odstraniva s seznama živila, ki so pristala v nakupovalni košarici. Tako nakupimo tisto, kar potrebujemo.

4. Kuhanje manjših porcij

je še en od nasvetov, ki se ga držim zadnjih par mesecev. Ugotovila sem, da skuham preveč, nato ostanke odložim v hladilnik, ki pa naslednje dni niso več tako na videz privlačni za ponovno uporabo. Ne me narobe razumeti, recikliram kolikor se le da vso hrano, ki jo imamo za porabiti, a dejstvo je, da bi bilo bolje, če bi že prvotno skuhala manjše porcije.

5. Pojejmo ostanke

in reciklirajmo že pripravljeno hrano čim prej. Dlje kot bomo čakali, večja je možnost, da jo bomo zavrgli. Recikliranje ostankov hrane je možno na veliko načinov. Meni najljubše so juhe, omake, rižote in namazi. Več idej kako reciklirati hrano najdeš na spletu pod #HranaNiZaTjavendan.

6. Hladilnik in omare naj ne bodo prepolne,

saj to privede do tega, da živil zadaj ne vidimo in pozabimo na njih, ob tem pa jim preteče rok uporabe. Razumljivo je, da so shrambe z vloženimi živili bolj polne, a potrudimo se, da na vsake toliko časa naredimo pregled živil in tista, z bližnjim pretekom roka uporabe, prestavimo spredaj.

 

7. Vzgajanje svoje zelenjave

je meni spremenil pogled na hrano. Razočarana sem bila, ko sem zaradi slabe organizacije kuhanja kosil zavrgla solato, ki je šla v cvet. Ker je bil v solato vložen moj trud, sem hrano in tudi pridelovalce začela bolj ceniti. To sicer ne pomeni, da bomo vse pridelali sami in bili samooskrbni. Sama sem daleč od tega. A vseeno verjamem, da z vzgajanjem svojega vrta, lahko tudi balkonskega, začnemo ceniti pridelovanje hrane in trud, ki je bil vložen v to, da je hrana na našem krožniku.

 

 

8. Podarimo hrano.

Hrano lahko podarimo sosedom ali prijateljem, kadar vemo, da bomo nekam odšli in bo hrana do našega prihoda postala neužitna. Sicer morda nenavadno, sploh v mestih, a jaz sem bila navdušena, ko sem od sosedov dobila lubenico pred njihovim odhodom na počitnice. Pomislimo na živila, ki se bodo v času naše odsotnosti morda pokvarila.

Podarimo jih lahko tudi ljudem, ki jih potrebujejo za svoje živali. Pred tem se seveda prej prepričamo, kaj njihove živali jedo oz. če lastnikom ta živila pridejo prav.

Tukaj bi z veseljem napisala naslove, kam vse lahko darujemo
hrano tistim, ki jo potrebujejo, a takega seznama žal še nimam pripravljenega.
Morda mi zaupaš ti, če veš za kakšno organizacijo, ki sprejema (še ne pretečena)
živila.

9. Vlaganje in shranjevanje živil v zamrzovalniku

je način, ki živilom podaljša »življenje«. Sama večinoma na tak način poskrbim, da imamo paradižnik, omake, svežo zelenjavo na voljo tudi v zimskem času. Je pa to primerno tudi za živila, za katera opazimo, da jim bo kmalu pretekel rok uporabe. Iz živil lahko naredimo polpete, omake ali namaze in jih shranimo v zamrzovalniku. Enako velja za kruh ter banane. Zamrzovalnik je naš zaveznik, če živila le pravočasno zamrznemo.

10. Beležimo zavrženo hrano,

da preprečimo, da bi naslednjič enaka živila spet zavrgli. Pred nakupovanjem se prepričamo, da živila nimamo več, preden kupimo novega. Beleženje je enostavno s pomočjo Dnevnika zavržene hrane, ki ga najdeš na povezavi tukaj.

 

+ bonus  Kompostiranje

ostankov hrane nam omogoča, da iz zavrženih živil, olupkov in obrezane zelenjave in sadja nastane material za naš vrt. Material, ki da energijo rastlinam na vrtu v naslednji sezoni. To ne pomeni, da je kompost izgovor za preveliko količino skuhane hrane, a je zadnja možnost, kamor se obrnemo, če hrana ni več uporabna. Kaj sodi na kompost in kako ga naredimo sami si lahko pogledaš na videu tukaj.

V videu si poglej še nekaj mitov, ki sem jih preverjala. Tudi uporabe povoskane folije oziroma bee’s wrap namesto alu folije.

Imaš tudi ti kakšen nasvet kako do manj zavržene hrane?

Zaupaj mi ga v komentarju.

Viri:

• RS
  Statistični urad  https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7826